Poskusni prevodi prevajalca

Nekatere stranke, preden dajo naročilo prevajalcu, želijo, da prevajalec opravi poskusni prevod njihovega besedila. To velja predvsem v primerih, ko gre za tehnično zelo zahtevna besedila in se stranka želi prepričati, da je prevajalec res strokovno dovolj podkovan za prevajanje besedila, ter v primerih, ko gre za naročila večje vrednosti. Prevajalec oziroma prevajalka se lahko seveda odloči ali bo takšen poskusni prevod naredila ali ne. Če gre pri poskusnem prevodu za zelo obsežen tekst, ki v primeru kasnejše neodobritve naročila ni plačan, je to za prevajalca seveda lahko problematično, saj je opravil zastonj delo. Prevajalci se tako večinoma po svoji presoji odločajo kako ravnati v takšnih primerih.

Evropski standard prevajanja

Več informacij v zvezi z evropskim standardom prevajanja najdete na internetni strani http:/www.cen.eu/cenorm/aboutus/index.asp. Obstaja pa tudi možnost prejemanja brošure z vsebino evropskega standarda prevajanja – posameznik se mora samo obrniti na organ za standardizacijo v eni izmed držav članic EU, ki so članice CEN. Pri tem lahko pomaga internetni naslov http://www.cen.eu/cenorm/members/members/index.asp.

Zakaj sodni tolmači obračunavajo obseg ciljnega besedila

Ker včasih tehnologija ni omogočala štetja obsega besedila v natisnjeni obliki v kateri se nahaja večina besedil za sodne prevode, so sodni prevajalci obračunavali ciljna besedila. Večina jih to počne še danes, ko je seveda skoraj vsako besedilo moč oceniti glede njegovega obsega. Po eni strani je količina besed oziroma znakov, ki jih je prevajalec zapisal tista, ki se nahaja v ciljnem besedilu. Seveda pri prevajanju ne gre tipkanje ampak za prevajanje, torej tisto kar prevajalec opravi z razmišljanjem. Zato je pri načinu obračuna pomemben drug vidik , to je vidik stranke za katero je veliko bolj prijetno, če ji prevajalec že z izračunom po izvirnem besedilu sporoči koliko natančno jo bo stalo prevajanje. Vsi vemo, da vsaka kasenjša povišanja računa povzročajo nelagodje in ne zaupanja.

Dober prevajalec

Če na kratko navedemo nekatere značilnosti dobrega prevajalca. Zagotovo je zelo pomemben odnos do samega dela kot je to tudi pri drugih delih. Prevajalec se mora posvetit besedilu, torej prevod mora vsebinsko pomeniti točno to kar piše v izvirniku. Torej je pomembna natančnost prevajanja. Prevelika hitrost prevajanja, ki ni v skladu z izkušnjami in sposobnostmi posameznika lahko kaj hitro privede do nenatančnosti prevoda. Včasih je prav neverjetno kakšne so lahko razlike med prevodi posameznih prevajalcev. Tisti, ki želijo postati ugledni in dobri prevajalci z vso skrbnostjo pazijo na natančnost svojih prevodov.

Prevajanje z lektoriranjem

Stranke, ki se odločijo za prevajanje se pogosto odločijo tudi za to, da se prevedeno besedilo še lektorira. Lahko pa stranka želi tudi, da se že izvorno besedilo, se pravi besedilo, ki gre v prevod lektorira, preden je poslano prevajalcu. Na ta način stranka doseže, seveda ob predpostavki kakovosti lektorja, da je prevedeno besedilo po lekturi še višje kakovosti kot bi bilo, če bi bilo samo prevedeno. Tudi stroškovno pa to ne predstavlja znatnega povišanja cene, saj so cene lektoriranja na stran večinoma veliko nižje od cen prevajanja.

Spletne strani za prevajanje

Na internetu je danes moč najti že kar lepo število spletnih prevajalnikov, ki omogočajo zastonj prevajanje tekstov in besedil. Glavni problem spletnih prevajalnikov je, da niso preveč dobri, ko gre za daljša besedila, že pri stavkih imajo večinoma probleme, so pa zelo koristen pripomoček, ko nas zanimajo le posamezne besede. V zvezi s tem je pomembno omeniti tudi korpuse, npr. evrokorpus, ki je prav tako lahko v veliko pomoč pri prevajanju besedil.

Prevajalec v Evropski uniji

V ustanovah Evropske unije bodo v naslednjih letih kar precej povpraševali po prevajalcih jezikov Evropske Unije. Eden glavnih razlogov je v tem, da naj bi se v naslednjih letih kar veliko prevajalcev Evropske Unije upokojilo, v EU pa ocenjujejo, da je novih potencialnih prevajalcev premalo, da bi nadomestili odhod dosedanjih prevajalcev. Zato naj bi se s programi posebej potrudili, da bi nekako zagotovili, da bodo v naslednjih letih imeli dovolj veliko število prevajalcev v svojih ustanovah. Potrebno pa je tudi reči, da je takšno delovno mesto kar dobro, plače so glede na slovenske razmere npr. verjetno kar visoke.

Prevajalec in ekonomsko okolje

V splošnem velja, da ima prevajalec toliko več dela, toliko boljša kot je gospodarska klima. Višja gospodarska rast pomeni namreč več blagovne menjave, kar je pomemben dejavnik povpraševanja po prevajanju. Po drugi strani pa višja gospodarska rast pomeni v splošnem tudi višje prihodke za državo, ki je tudi pomemben naročnik prevodov. Na povpraševanje po prevajanju oziroma po prevajalcih pa lahko vplivajo tudi enkratni ekonomski procesi, kot je bil med drugim proces globalizacije, ki sicer še poteka. Tudi vstopanje Slovenije v Evropsko Unijo je pomembno prispevalo k povečanju povpraševanja po prevajanju besedil.

Hitrost prevajanja

Koliko lahko prevajalec prevede na dan je v veliki meri odvisno od prevajalca in od vrste besedila, ki ga prevaja. Nekako standardno število strani, ki naj bi jih standarden prevajalec prevedel na dan je 5. Je pa seveda tako, da lahko zelo dober prevajalec prevede na dan veliko več strani kot le 5. Če besedilo ni zelo zahtevno in prevajalec prevaja več kot le samo 8 ur na dan je mogoče prevesti tudi 10 do 15 strani na dan. S tem pa sem mimogrede že omenil drugi faktor, ki je pomemben za hitrost prevajanja, namreč vrsta besedila. Če se namesto navadnega besedila prevaja zahtevnejšo besedilo, kot je npr. pogodba, potem se gotovo hitrost prevajanje pomembno zmanjša.

Korpusi

Eden izmed zelo koristnih pomoči pri prevajanju so gotovo korpusi. Pri korpusih gre za obsežne zbirke besedil prevedenih besedil. Vsako besedilo ima svojo pripadajočo prevedeno verzijo in takšne kombinacije so potem združene v veliko skupino. Če nas npr. potem zanima, kakšen je najboljši prevod za neko besedo ali besedno zvezo preprosto vpišemo to besedo oziroma besedno zvezo v iskalnik po takšnem korpusu. Iskalnik potem poišče vse dele besedil, kjer nastopa takšno besedilo oziroma takšna besedna zveza in nam jih potem izpiše. S primerjavo izvornega besedila in prevedenega oziroma ciljnega besedila lahko potem ugotovimo, kakšen je najbolj primeren prevod za našo besedo oziroma besedno zvezo.  Tako pridobljene informacije lahko potem uporabimo pri lastnem prevodu.